Aktualne teme

Osteoporoza

Je sistemska bolezen, za katero je značilna nizka kostna gostota in povečana lomljivost kosti. Govorimo o bolezni, ki je tovrstni status dobila še le v zadnjem desetletju. Pred tem so jo obravnavali kot normalno spremljajoči pojav staranja.

osteoporoza 1

Bolezen prihaja tiho in počasi ter nas opozori velikokrat še le tedaj, ko se zlomi prva kost. Število žensk, ki vsako leto utrpijo osteoporozni zlom, presega skupno število tistih, ki utrpijo možgansko kap, srčni infarkt in rak dojke. Največ ležalnih dni v bolnišnici gre pri ženskah prav na račun zdravljenja posledic osteoporoze, celo 4x več kot zaradi posledic srčnega infarkta. Zato je osteoporozo potrebno zdraviti, če želimo preprečit njene zaplete. Predvsem je pomembno spoznanje, da jo je z ustreznim ravnanjem mogoče preprečiti.
Po ocenah strokovnjakov je osteoporoza prisotna pri približno 1/3 žensk starih 60-70 let in pri več kot 2/3 žensk v starosti nad 80 let. Samo v Sloveniji približno 140.000 ljudi, predvsem žensk, ima osteoporozo. Po vsem svetu za osteoporozo trpi približno 200 milijonov žensk.

Kosti se nenehno obnavljajo. Kostnina se odstranjuje in nadomešča jo nova. To je nenehen proces, ki v neenakomernem ciklusu traja celo življenje.

kostna gostota

Nadomeščanje kostnine je najizrazitejše v obdobju od pubertete do 30. leta. V srednjih letih oslabi, v poznejših letih se odstrani več kostnine kot je nastane na novo. Za zadostne aloge kostne mase lahko oz. moramo poskrbeti sami do 30. leta. To lahko storimo predvsem z ustrezno prehrano, ki mora vsebovati dovolj kalcija, in zdravim načinom življenja. Res pa je, da je osteoporoza pogojena z mnogo katerimi dejavniki.

DEJAVNIKI TVEGANJA ZA NASTANEK OSTEOPOROZE

- dedni faktor (zelo je pomembno kakšna je količina kostnine zapisana v naših genih):
- zgodnja menopavza, kar pomeni, izguba menstruacij pred 45. letom
- ženske, ki so dedno obremenjene (če je v bližnjem sorodstvu (mama, sestra, teta, babica) kdo imel ali ima osteoporozo ali je pri njih prišlo do zloma ob manjših poškodbah
- če se je ženska v zadnjih 10. letih zmanjšala ali ima ukrivljeno hrbtenico
- ženske, ki imajo majhno telesno težo (na primer pod 60 kg), predvsem ženske, ki profesionalno morajo biti gracilne konstitucije (balerine, gimnastičarke). Poenostavljeno:da hormoni postanejo aktivni potrebujejo maščobo in če te ni ni hormonov, ki so zelo pomembni v ohranjanju kostnine.
- ljudje, ki ne prenašajo mleka in mlečnih izdelkov

Manj pomembni dejavniki za nastajanje osteoporoze:

- sedeči način življenja (nezadostno gibanje)
- alkohol
- kajenje
- kronični bolniki, ki morajo več kot 3 mesece jemati glukokortikoide (bolniki z astmo, revmatičnimi boleznimi, kožnimi boleznimi, boleznimi jeter in ledvic)
- vsi ljudje, ki imajo znižano količino spolnih hormonov

lom kostiDEJAVNIKI TVEGANJA ZA OSTEOPOROZNE ZLOME
 
Glavni dejavniki tveganja: starost, nizka mineralna kostna gostota, nizka telesna teža in predhodni zlomi. Najbolj pogosti zlomi, ki nastanejo pri zelo majhni obremenitvi, pri padcu s stojne višine ali še nižje (kolk, medenica, vretenca, zapestje, nadlahtnica). Po nekaterih zlomih, zlasti po zlomu kolka, je pri bolnicah opaziti veliko posledično obolevnost in visok funkcionalni upad. V prvem letu po zlomu kolka umre kar 20% bolnic, kar polovica bolnic po zlomu kolka ne zmore več samostojno hoditi. Zlomi vretenc zmanjšujejo gibljivost in spremenijo zunanji videz, pride do zmanjšanja telesne višine in nastane grba.

OBLIKE OSTEOPOROZE
 
Dve veliki skupini: Ločimo dve veliki skupini osteoporoze. Primarna osteoporoza je pogostejša in nastane po menopavzi oz. v starosti, zelo redko v obdobju odraščanja, izredno redko v nosečnosti. Sekundarna osteoporoza nastane zaradi že prej omenjenih dejavnikov tveganja (alkohol, kajenje, kronične bolezni, nepravilna prehrana, nezadostna telesna aktivnost).

Stroški zdravljenja
V Sloveniji nihče ni izračunal kolikšne so v resnici. Podatki iz ZDA govorijo, da znašajo do 20 milijonov dolarjev na milijon prebivalcev letno.

Kako ugotavljamo osteoporozo – diagnostika osteoporoze
Ker osteoporoza pred pojavom zlomov nima kliničnih simptomov diagnoza bolezni temelji na ugotovitvi znižanja MKG. Zlati standard za ugotavljanje osteoporoze je meritev z DXA aparatom (aparat, ki dela na principu dvoenergijske rentgenske absorbciometrije). Metoda je neinvazivna, hitra in varna, in nam omogoča tudi spremljanje zdravljenje. V našem diagnostičnem centru Sanabilis imamo novejšo aparaturo, ki meritev na standardnih mestih (kolk in hrbtenica) opravi v 1,5 sec., za meritev celotnega telesa potrebujemo 5 min. Količina sevanja, ki jo pac. dobi tekom ene meritve, je manjša kot dnevna količina sevanja, ki jo dobimo iz ozračja.

Poleg meritve z DXA aparatom je možna tudi meritev z UZ, vendar se določajo druge lastnosti kosti in ne MKG in UZ preiskava ni uporabna za diagnozo osteoporoze. Prav tako ni možno spremljanje zdravljenja na osnovi UZ izvidov.

Poleg meritev z aparatom je pred pričetkom zdravljenja obvezna lab. kontrola določenih parametrov v krvi in urinu (predvsem določitev nivoja kalcija in fosfatov).

Če moramo natančno ugotoviti vzrok za sekundarno osteoporozo pridejo v poštev še druge kompleksnejše preiskave krvi in urina, ki jih določi zdravnik.


VPLIV PREHRANE
 
zdrava hrana1
Maksimalno kostno maso človek doseže do 30. leta starosti. S pravilno prehrano lahko sami vplivamo na količino kostnine v tem obdobju. Zato je pomembno, da hrana vsebuje zadostne količine kalcija, kajti 99% kalcija se nahaja v kosteh in samo 1% ima pomembno vlogo pri delovanju ostalih organov (živcev, srca). Dnevna potrebna količina kalcija znaša okrog 800-1000 mg, za bolnike z osteoporozo nekaj več okrog 1500 mg. Največ kalcija potrebujejo mladostniki pred puberteto, med njo in nekaj let po njej. Odločilen vpliv ima kalcija tudi v zrelih letih in starosti, ko se začne kostna masa manjšati. Če v tem obdobju ne uživamo dovolj kalcija bo izgubljanje kostne mase pospešeno. Ob kalciju je pomemben tudi vnos vitamina D. Najboljši vir kalcija je mleko. Količina kalcija v posnetem in polnomastnem mleku je skoraj identična. Velike potrebe kalcija v starosti vedno ne moremo zadostiti s hrano, zato moramo dodajati pripravke kalcija v tbl. Bolnikom z ledvičnimi kamni kalcijeve pripravke odsvetujemo, potrebno količino kalcija naj dobijo z ustrezno hrano.

STRAH PRED KALCIJEM

Pogosto ljudje imajo strah pred jemanjem kalcija, ker nekatere zmotno mislijo, da se kalcij, ki ga zaužijemo, odlaga v žilno steno in povzroča aterosklerozo. Če smo zaužili preveč kalcija se celotna zaužita količina ne bo resorbirala iz črevesja v kri, ampak ga bomo izločili z blatom. Odvečna količina kalcija se izloči skozi ledvice s sečem. Odlaganja kalcija v žilno steno ni povezano z uživanjem kalcija, ampak z drugimi dejavniki, ki okvarjajo žile, npr. zvišane vrednosti maščob v krvi, zvišan krvni tlak in še nekatere druge bolezni. Priporočene količine kalcija lahko uživamo brez strahu, da bi škodovali svojemu ožilju.

VITAMIN D

Kalcij prehaja iz črevesja v kri in kosti s pomočjo vitamina D. Ta nastaja v koži, če jo izpostavimo sončnim žarkom. Dovolj je če smo na soncu nekaj krat na teden po pol ure. V zimskih mesecih je problem, ker ni dovolj sončnih dni, in veliko starejših ljudi pozimi ni izpostavljeno soncu, in se v koži starejšega človeka tvori veliko manj vitamina D kot pri mladem. Vitamin D je tudi v nekaterih živilih: mleku, jajčnem rumenjaku, jetrih in morskih ribah. Ugotavljajo, da primanjkuje vitamina D več kot polovici starejše populacije. Zato ga je potrebno dodajati v obliki zdravil. Mlajši od 70 let dobivajo kapljice vitamina D, starejši nad 70 potrebujejo aktivno obliko vitamina D. Pri dodajanju vitamina D, predvsem pri aktivni obliki, je nujno potrebno kontrolirati serumski kalcij, ker obstaja nevarnost hiperkalcemije oz. povečane koncentracije kalcija v krvi. Dnevne potrebe po neaktivni obliki vitamina D so 400-800 enot (10-20 mikrogramov). Ker pac. ponavadi poleg predpisane terapije uživajo še različne multivitaminske pripravke morajo biti pozorni, saj prevelike količine vitamina D lahko zelo škodujejo. Poleg kalcija in vitamina D so za zdravo obnovo kosti potrebni še drugi minerali in vitamini (kalij, magnezij, vitamin C in K).

Škodljive sestavine v prehrani
Nekatera živila v prevelikih količinah povečajo izločanje kalcija s sečem, npr. beljakovinska živila (skuta in sir vsebujeta veliko beljakovin in soli), zato je mleko boljši vir kalcija. Tudi preslana hrana poveča izgubo kalcija s sečem. Podobno vpliva tudi kofein. Določena živila kot so rabarbara, špinača, kakav in čokolada ovirajo resorbcijo kalcija iz črevesja.

TELESNA DEJAVNOST

Do 10. leta je za otroke značilna spontana aktivnost. Po 10. letu je potrebno načrtno spodbujati aktivnost, tako da bo telesna aktivnost postala redna človekova potreba za vse življenje. V starosti s telesno dejavnostjo pomagamo vzdrževati obnovo kosti. Priporočene dejavnosti so ciklična gibanja: hoja, tek, planinarjenje, aerobika… Aktivnost je seveda potrebno prilagoditi starosti in telesnim sposobnostim.

RAZVADE

Kajenje: spodbuja resorbcijo oz. razgradnjo kosti, spremeni presnovo spolnih hormonov v hormonsko neaktivne snovi (kadilke ponavadi imajo zgodnejšo menopavzo in nižjo telesno težo).
Alkohol: neposredno okvarja osteoblaste to so celice, ki tvorijo novo kost. Čezmerno uživanje alkohola je v Sloveniji pri mlajših moških najpogostejši vzrok za osteoporozo.

 

 

Zanimive informacije

  • Osteoporoza

    Je sistemska bolezen, za katero je značilna nizka kostna gostota in povečana lomljivost kosti. Govorimo o bolezni, ki je tovrstni status dobila še le v zadnjem desetletju. Pred tem so jo obravnavali kot normalno spremljajoči pojav staranja.

Aktualno

Obvestilo o čakalni dobi

Čakalne dobe za preglede na dan 1.10.2018 so naslednje:

Več

O nas

Varovanje zasebnosti vsakega pacienta, zagotavljanje poglobljene individualne obravnave ter korekten in spoštljiv odnos so osnovna vodila vseh zaposlenih sodelavcev.   
 
Opremljeni smo z najsodobnejšo medicinsko opremo, ki omogoča hitro in zanesljivo opravljanje zahtevnih diagnostičnih preiskav.

Hitri kontakt

Kje nas najdete


Večji zemljevid